1 3 0 l e t t r a d i c i j e

Naša zgodba

1 3 0 l e t t r a d i c i j e

Vinsko trto so na Vipavskem gojili že v času Rimljanov. Rimski pisatelj Plinij Starejši v svojih delih omenja žlahtno vipavsko vino. Po Vipavski dolini je namreč vodila pomembna prometna žila iz Italije na Panonsko.

Na Vipavskem so vinsko trto nekdaj gojili kot obrobno kulturo, na njivah v ravnini, ob kolih, vrbah, murvah in drugem drevju, na terasah nagnjenih pobočij.

V srednjem veku Morelli piše o sklepu Goriške grofije, da se zaščiti vipavska vina na Koroškem in v drugih avstrijskih deželah, da ne bi prodajali italijanskega vina pod tem imenom. Razvoj vinogradništva na Kranjskem v 17. stol. opisuje Janez Vajkard Valvasor v svoji knjigi Slava Vojvodine Kranjske. Najbolj temeljit opis vinogradništva na Vipavskem pa sredi 19. stoletja poda znameniti vipavski rojak duhovnik Matija Vertovec, pisec prve slovenske knjige o vinogradništvu – Vinoreja za Slovence, ki je izšla leta 1844.

Da bi Vipavci uspešneje kmetovali in tržili vina, so leta 1894 ustanovili Vipavsko vinarsko zadrugo. Do prve svetovne vojne so zasadili svoje vinograde in uredili klet ter svoje vino prodajali v Ljubljani, Kranju, Celovcu, Pragi in na Moravskem. Vipava je bila središče vinogradniškega razvoja. Klet je nepretrgoma delovala celo med obema svetovnima vojnama. V pestri zgodovini Zadruge so se posestva povezovala in razdruževala. V vrtincu gospodarskih sprememb je konec 80-ih let nastalo podjetje Agroind Vipava, ki se je čez deset let preoblikovalo v delniško družbo.

Od leta 2017, ko sta vajeti kleti prevzela vinar Hannes Sabathi in družina Blaschitz, se skupaj z močno slovensko ekipo sodelavcev piše novo poglavje vznemerljive vinske zgodbe.

1894

1894: Prva zadruga

Za vinogradništvo v Vipavski dolini je bilo prelomno leto 1894, saj so vipavski vinogradniki tedaj ustanovili prvo vinsko klet na Slovenskem, ki je bila registrirana kot Vipavska vinska zadruga. Rodila se je iz skupne želje lokalnih vinogradnikov, da bi sodelovali, ustvarjali in predstavljali visokokakovostna vina, pridelana izključno iz Vipavske doline.

Zgodovina te zadruge je zelo pestra, saj je preživela kar dve svetovni vojni in italijansko okupacijo. V teh burnih časih je zadruga poslovala nepretrgoma.

V šestdesetih letih pa so v Vipavi začeli z obnovo plantažnega vinograda v Biljenskih gričih. Terasasti nasadi v Biljenskih gričih so bili dolga leta (poleg nasadov v Črnem Kalu in Koprskem) edini večji vinogradniški nasadi v Sloveniji, ki še danes obsegajo kar 240 ha površine.

1974

Zgrajena nova stavba

Vipavska klet je veliko doprinesla k razvoju vinogradništva v Vipavski dolini in je vztrajno rasla ter premagovala časovne izzive. Ob začetku delovanja je Vinska zadruga Vipava zgradila klet s kapaciteto 6.000 hl, ki so jo 70 let kasneje dogradili s kapaciteto 45.000 hl. Naslednja večja tehnološka posodobitev in povečanje kapacitete se je zgodila leta 1974, ko se je klet, zahvaljujoč uspešnemu poslovanju, postopoma povečala na 200.000 hl.

1990

Agroind Vipava

V vrtincu gospodarskih sprememb je konec 80-ih let nastalo podjetje Agroind Vipava, ki se je čez deset let preoblikovalo v delniško družbo.

2017

Novo poglavje z avstrijskim lastnikom

Od leta 2017, ko sta vajeti kleti prevzela vinar Hannes Sabathi in družina Blaschitz, se skupaj z močno slovensko ekipo sodelavcev piše novo poglavje vznemerljive vinske zgodbe.